Matematika na daljavo

Danes zjutraj ste lahko na Radiu Koper prisluhnili intervjuju z našim profesorjem Anžetom Zupancem.

Kopijo novice objavljamo spodaj, s klikom sem pa mu lahko tudi prisluhnete.

Čestitamo za to gesto!

 


"Učenje na daljavo najbolj škodi šibkim dijakom."

V času izrednih razmer se je šolski sistem znašel v popolnoma novi situaciji. Šole in profesorji so se na različne načine lotili učenja na daljavo. Preverili smo, kako to počnejo na GEPŠ Piran.

Pred mikrofon smo povabili profesorja matematike Anžeta Zupanca, ki na platformi YouTube objavlja posnetke matematičnih razlag in posnetke reševanja starih maturitetnih nalog. Preverili smo, kako deluje tovrstni sistem učenja na daljavo.

Iznajdljivost človeka ne pozna meja. Mejne razmere so nas prisilile, da smo na marsikaterem področju postali sila iznajdljivi. Vi ste se odločili za zanimiv način spletnega predavanja. S kakšnimi izzivi ste se soočali ob implementaciji te rešitve učenja na daljavo?
Osnovni problem je bil ta, da sem bil materialno podhranjen. Nisem imel ne stojala ne kamere, prav tako sem bil brez pravega mikrofona. Nisem imel praktično ničesar. Stojalo sem si izposodil, snemal sem s telefonom, pri zvoku pa sem si rekel, da se bo nekaj že slišalo. V začetku je bila torej največja težava oprema. Kje snemati? Glede prostora sem imel prav tako srečo, poznam namreč osebo, ki mi je omogočila, da snemam v prostorih, kjer ti posnetki pač nastajajo. Naredil sem nekaj posnetkov ter jih poslal v svet. Delil sem jih na Facebooku, stopil sem v stik s šolami ter jim sporočil, da lahko posnetke delijo med dijake.

Kako so izziv oziroma novo okolje sprejeli dijaki?
Pravzaprav zelo pozitivno. Rešujejo naloge, udeležujejo se videokonferenc, veliko sprašujejo. Takšen način pouka je sicer zelo dober za dobre dijake in lahko bi celo dejali, da se naučijo več kot v šoli, tudi za povprečne zna biti ta način koristen. Poudariti pa moram, da je ta način ekstremno slab za slabe dijake in prepričan sem, da se tako razlike v znanju samo povečujejo. Zelo težko je namreč preveriti, koliko dijaki dejansko znajo. Naloge mi pošiljajo prek elektronske pošte in drugih digitalnih kanalov. Seveda sam težko preverim ali so nalogo rešili sami, koliko so si med seboj pomagali.

Primer spletnega predavanja iz matematike

Zagotovo je digitalna interakcija med vami in dijaki bolj omejujoča kot predavanje v živo. Kaj opažate - so komunikacijski kanali dovolj široki, da se znanje uspešno predaja naprej?
Definitivno se veliko izgubi. Učenje namreč ni samo podajanje snovi. Učitelj, ki izključno preda naprej snov, je zelo slab učitelj. Sam se trudim, da poleg osnov povem še kaj drugega. Kaj na temo literature, filozofije, športa… Trudim se, da prek svojih ur pokažem tudi drugim kaj vse je lepo, kaj vse me zanima, kakšna so moja razmišljanja. Želim vzpodbuditi osebnostno rast dijakov, želim jih prisiliti, da razmišljajo s svojo glavo. Predajanje snovi niti približno ni pomen poučevanja.

Imate morda še kakšen dodaten načrt, prijem, vezan na digitalizacijo poučevanja? Morda predavanja v živo?
Med kratkoročne cilje, ki jih želim izpeljati v maju, želim nedvomno dodati predavanje v živo, in sicer za dijake četrtih letnikov. V teh predavanjih bi jim odgovarjal na morebitna vprašanja, ki jih imajo. Tega seveda ne morem početi prek YouTube-a, iščem kanal, pravzaprav iščem tudi ljudi, ki bi mi pri tovrstnih predavanjih pomagali. Če bi bilo zanimanje veliko, je eden hitro premalo. Če želiš pomagati večjemu številu ljudi, potrebuješ hitro več predavateljev. Imam tudi dolgoročne cilje, ki jih bom zaenkrat zadržal zase.

Hvala lepa za vaš čas, ostanite zdravi!

Vir: https://www.rtvslo.si/radiokoper/zgodbe/ucenje-na-daljavo-najbolj-skodi-sibkim-dijakom/521696