Zgodovina elektro in pomorske šole Portorož

OD SLOVENSKE TRGOVSKE POMORSKE AKADEMIJE DO GEPŠ

Šele ob koncu 2. svetovne vojne in kasneje s sklenitvijo Osimskega sporazuma smo Slovenci končno dobili košček morja in s tem možnost, da se uveljavimo tudi kot pomorski narod. Dobili smo priložnost, da smo se začeli ukvarjati s pomorskimi dejavnostmi, kot so ladjedelništvo, ribištvo in prevozi, ki so zahtevale specifično pomorsko izobraževanje, ki bi usposobile ustrezne strokovnjake. V ta namen je bila 1. marca leta 1947 v Kopru ustanovljena Slovenska pomorska trgovska akademija. Na akademijo je bilo prvo leto vpisanih 29 dijakov, ki so lahko izbirali med tremi programi: plovbnim, strojnim in ladjedelniškim. Dijaki so prebivali v dijaškem domu, ki je deloval v neki zapuščeni vili v bližini šole. Zaradi neugodnih šolskih prostorov so učni proces 16. maja 1948 preselili v obnovljeno stavbo prvotne carinarnice v pristanišču Piran. Število dijakov in profesorjev je hitro naraščalo, odpirali so se novi oddelki, kabineti pa so se izpopolnili z novimi napravami, orodji in inštrumenti, s katerimi so si dijaki pomagali za pridobivanje novih znanj. Dijaki so kmalu začeli izdajati tudi svoje glasilo Mladi pomorščak.

12. oktobra 1948 se je šola preimenovala v Pomorski tehnikum, s tem pa se je prilagodila izobraževalnemu sistemu in programu enakih šol v takratni Jugoslaviji. V šolskem letu 1948/49 so na šoli prvič izvajali maturitetni oz. zrelostni izpit.

V šolskem letu se 1949/50 se je Pomorski tehnikum oblikoval v zavod s petletnim izobraževanjem, ki je vključeval enoletno prakso. Praksa pa se je po dveh šolskih letih ukinila zaradi zapletene organizacije. Leta 1951 je bila šola pred ukinitvijo, kljub temu pa so se odločili, da bodo šolo obdržali, saj je bila edini zavod za izobraževanje slovenskih pomorščakov. V šolskem letu 1951/52 je bila uvedena ribiška šola, ki se je postopoma iz enoletne razvila v triletno šolo. Šolsko leto 1952/53 je bilo pomembno iz več razlogov. Ponovno je bilo uvedeno enotno štiriletno neprekinjeno šolanje, aprila 1953 pa se je Pomorski tehnikum preimenoval v Pomorsko srednjo šolo Piran.

V sedanje, novo, šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno tako za dijake srednje šole kot za študente višje pomorske šole, so se preselili 25. maja 1961. Novi kabineti in sodobne učilnice so omogočili sodoben način poučevanja in kabinetni pouk.

Pomembna prelomnica v razvoju šole je bilo leto 1966, ko je šola prvič odprla vrata novemu, elektrotehniškemu odseku, dve leti kasneje pa še odseku splošne strojne smeri, zaradi česar se je vpis dijakov občutno povečal. Leta 1967 je šola prevzela vodstvo Aquariuma, ki še danes deluje.

Nove spremembe je vnesla šolska reforma leta 1979 s tako imenovanim usmerjenim izobraževanjem. Šola je v tem času šola pridobila novo, sodobno telovadnico. V naslednjih letih je šola doživela veliko programskih in pedagoških sprememb: iztekel se je program za ribiče, saj država ni več kazala interesa za obstoj tega programa, program kmetijca pa na tem področju ni imel tradicije. Šola pa se vsem težavam navkljub lahko pohvali z novo pridobitvijo, s programom za elektrotehnika-elektronika.

Šola sodeluje tudi s Fakulteto za pomorstvo in promet, lokalnimi skupnostmi in ladjarji. Leta 2001 je šola uvedla program prometnega tehnika, ki pa se žal ni obnesel. 2. septembra 2008 je šola preimenovana vPomorski in tehniški izobraževalni center Portorož. Center je nastal z združitvijo Srednje pomorske šole in Dijaškega doma Portorož.

1. januarja 2013 se je šola združila z gimnazijo Piran in se preimenovala v Gimnazijo, elektro in pomorsko šolo Piran.  

Vsi ravnatelji, profesorji in drugi delavci na šoli so s svojim trudom, delom, občutkom pripadnosti in neprestanim bojem za obstoj šole, izobrazili vrsto dijakov, ki še danes uspešno delujejo v svoji stroki.