60. Obletnica prvih maturantov Gimnazije Piran

Prva generacija prve slovenske Gimnazije Piran, ki je delovala od leta 1961 do njene ukinitve praznuje letos 60. obletnico. Ob tej priložnosti so v Mestni knjižnici Piran, 29.05.2025, organizirali pogovorni večer pod naslovom  Gimnazija Piran včeraj-danes-jutri.
Medse so povabili tudi prve maturante nove Gimnazije Piran, ustanovljene leta 1993. Poslanstvo obojih, čeprav v različnih časovnh obdobjih, je bilo zelo pomembno za razvoj gimnazijskega izobraževanja v občini Piran.

Pogovorni večer je povezoval novinar Boris Šuligoj. Predstavnik Stane Černe in Vojka Štular sta izpostavila in poudarila, da Gimnazijo Piran ohranjajo in negujejo takšno, kot je bila. Majhna po velikosti, a velika po odprtosti duha in skrbi za slehernega dijaka, ki jo je obiskoval. Ustanovljena je bila leta 1961 kot podružnica Gimnazije Koper, leta 1963 je postala samostojna gimnazija. Njen razvoj in obstoj je bil poln preprek in negotovosti, številni so bili poskusi njene ukinitve. V šolskem letu 1983/84 je bila ukinjena in zdužena s Srednjo družboslovno šolo v Kopru.

V drugem delu pogovora je nekdanja ravnateljica Vojka Štular opisala postopek ustanovitve nove Gimnazije Piran. Skupščina Občine Piran je sprejela odlok, vlada RS pa sklep, da se v Piranu ponovno ustanovi gimnazija, ki je pričela izvajati pouk 01.09.1993, v stavbi nekdanje OŠ Cirila Kosmača Piran.

Svoje spomine so obujali predstavniki prve generacije nove Gimnazije Piran: Tomi Purič, Saša Keleman, Andrej Bizjak in Patricija Višnjevec, ki so maturirali leta 1997. Poudarli so usposobljenost profesorejev, urejenost in prijaznost šolskega okolja. Zaradi prenove gimnazije je bil pouk v 2. letniku organiziran na različnih lokacijah po Piranu. Šolsko leto se je izteklo in jeseni 1995 leta so nadaljevali izobraževanje v prenovljeni in sodobno opremljeni šoli.

Pogovorni večer je popestril kulturni program, ki so ga izvedle članice plesne skupine Metulj Piran; Mia Isabell Froggat, Sara Kotelj in Maja Car, avtorsko pesem sta zapela Minka Lavrič in Benjamin Majer, gimnazijec Jakob Zlatič pa je interpretiral pesem Kajetana Koviča - Južni otrok.

S prenosom izkušenj in povezovanjem prenašamo in krepimo moč znanja, vrednot, kulture in tradicije, ki bogati osebnost človeka.